1. Haj dyž ja ranko domoj džjech
Pšez jedyn zel’ny hajk,
Haj da ḿe zetka holečo,
Kiž njedy moje bje.

2. Haj wone so ḿe wopraša:
›Dže sy mój luby był?
›Haj dže sy ty, mój luby, był,
›Zo ḱemni ńepšińdžeš?‹

3. Haj ja sym džensa drudže był
Ze mojim towaŕšom,
Haj ja b’du zaso k tebi pšińć
Na blišu ńedželku.

4. Haj hejzo ńebdu na blišu,
Da tola na dalšu;
Haj hejzo ńebdu na dalšu,
Da mału ḱermušku.

5. Haj hejzo ńebdu na małku,
Da tola na wulku,
Haj hejzo ńebdu na wulku,
Da tola za ljetko.

6. ›Haj hejzo ńechaš pŕedy pšińć
›Potom tejž ńetŕebaš,
›Haj džejž sy himbeŕ zwotnošał,
›Tam dońes popeŕ tejž!‹