1. Wudowa swojoh’ syna ženeše: :,:
›A kójždy mól jom’ ryčeše.‹

2. ›Nebeŕ sej ty, mój syno, domjacu, :,:
›’Zmi sej ty radsjo słužomnu.‹

3. ›Domjaca ta je nawučena
›Haj dołho ljehać a dobre snjedać,
›Haj dobre snjedać a lochke džjełać.‹

4. ›Słužomna ta je nawučena,
›Haj zahje stawać a špatnje snjedać,
›Haj špatnje snjedać a ćežke džjełać.‹

5. Syn tón pak staru maćeŕ neposka, :,:
Ale sej wozny domjacu.

6. Stara mać doma Boha prošeše, :,:
Zo by ju žiwu dom nepšiwed’.

7. Bliže tam wonaj k hunam jjedžeštaj, :,:
Bóle taj konjaj štórmwaštaj.

8. Wuskočił je pak hólčkej z nóžnow meč, :,:
Kół je wón holčku k wutrobi.