Serbske ludowe spiwy

Skazałoj staj so, skazałoj

2. Holička ta tam prjedy běše,
||: hólčik so za njej hotowaše. :||

3. Zeleny wón so zwoblěkaše,
||: zo jeho holička njeznaješe. :||

4. »Pomhaj Bóh, pomhaj Bóh, holička,
||: što da ty dźěłaš w zahrodźe? :||

5. Zhladuješ lisćička zeleneho,
||: zhladuješ jabłučka čerwjeneho?« :||

6. »Ja dźě nic njezhladuju lisćička
||: a tež nic njezhladuju jabłučka. :||

7. Ja dźě tu zhladuju swojoh luboh,
||: kiž je dźens lěto wote mnje preč. :||

8. Wón je mi slubił zaso přińć,
||: nětko pak nihdźe njepřińdźe.« :||

9. »Njehladaj, holička, lubeho,
||: tón je měł wčera z druhej slub, :||

10. Z teju dźě wjele rjenišej,
||: z teju tež wjele pěknišej.« :||

11. »Budźeš-li ty tam zaso přińć,
||: praj jemu wjele dobreho, :||

12. Zo je sej druhu slubić dał,
||: na mnje tam njeje spominał. :||

13. Bóh daj dźě jemu wjele zboža
z teju dźě wjele rjenišej,
z teju dźě wjele pěknišej.

14. Zlě so jom póńdźe a žel mi joh budźe,
||: derje so jom póńdźe a radšo ’du widźeć.« :||

15. »Měj dźak, haj měj dźak, ty luba moja,
||: zo sy mje k dobremu sudźiła. :||

16. Hdy by mje k dobremu njesudźiła,
||: snadź by ty moja njebyła.« :||