Hanka, ow ty brune wóčko
1. ›Hanka, o ty brune wóčko,
›Wotčiń swoju komorku!‹
»Komorku ći newotčinju,
»Džensa hižom pozdžje je.«
2. »Stara mać po dwori khodži
»Lindyr sukni do zemje;
»Naše hołbje hižom kurča:
»Tajke čorne bubnarje.«
3. »Hólče, hej zo nechaš hići,
»Budu će ja z kneblom bić!
»Pšindž ty z wečorka, mój luby,
»Dyž ’dža naši ćišje spać.«
4. ›Ja bych dawno k tebi pšišoł,
›Puća, šćežki neznaju.‹
»Pó-wsy dže džjen k nam tón pućik,
»Za hunami šćežčička.«
5. ›Pšindu-li ja pó-wsy k tebi,
›’Šitke psy me pšeradža;.
›Pšindu za hunami delje,
›’Šitke płoty spowalam;‹
6. ›Bježu-li ja po za’rodži,
›’Šitke róžje zeščipam,
›’Šitkim holcam rozdawam,
›Kóždej jenu, lubcy dwje.‹
7. »Ščipaj, štož sam ’ceš, mój luby,
»Jenož rutu zwostajej:
»Z teje budu wjency wići,
»Dyž k wjerwanju póńdžemoj.«