1. Sedało źówčo spód dubom,
Spód dubom zelonem,
A pśijjeł jo tam rejtaŕ k ńej
Na kónju na brunem,
Jederhej,
Na kónju na brunem.

2. ›Co ty tud’ źjełaś źówcyšćo
›Spód dubom zelonem?
›[Š]yjoš ty šanty žyźane,
›Wijoš wjenki ruśane,
›Jederhej,
›Wijoš wjenki ruśane?‹

3. »Dwa wjenka som ja huwiła
»Wot ruty dróbneje,
»Ten jaden debu lubom’ daś
»Ten drugi sama mjeś
»Jederhej,
»Ten drugi sama mjeś.«

4. ›To ja śi gronim źówcyšćo,
›Ten jaden dejš mje daś;
›Ńerozgniwaj ty rejtarja,
›Rozgniwaj lubego.
›Jederhej[,]
›Rozgniwaj lubego.‹

5. »Co pak mje jo wo rejtarja
»Rejtarja cuzego?
»Rejtaŕ ten mje pśejc hujjeźo,
»A zas’ ńepśijjeźo,
»Jederhej,
»Luby zas’ pśijjeźo.«

6. Rubali su se rubali,
Tšo knježki wo jeje wjenk,
Tak dłujko su se rubali
Až do dnja bjełego,
Jederhej[,]
Až do dnja bjełego.

7. Jadnog’ ẃeźechu na kjarchob,
Drugego badaroj,
Tśeśog’, wjernego lubego
Do jeje kómorki
Jederhej,
Na bjełu póstolu.