1. Słužił je hólčik Pančicy,
Reniša holička Kukowi.

2. Swjeru so lubo mjeještaj,
Słowčko pak ’romadžje neryčeštaj.

3. Štož jenož pojestwa sćeleštaj,
Pšez teho drobneho sołobika.

4. Pšeco je ljetał z wesełymi,
Jedyn mól pšilećał ze zrudnymi.

5. Pšines’ je holičcy pojestwa,
Zo jeje luby jej nahlje skhoreł.

6. Zo jeje luby jej nahlje skhoreł,
Nahlje haj skhoreł a nahlje wumreł.

7. Zo dyrbi žarować ljetko a džeń,
Zelenym wjenašku ke-mši khodžić.

8. ›Radsi ’cu płakaći sydom ljet,
›Hač zelenym wjenašku ke-mši khodžić.‹

9. Płakała holička ljetko a džeń,
Swojeho lubeho nezabyła.

10. Pšišoł je, pšišoł je z nebes ’łós,
Zo dyrbi płačka so wostajić.

11. Necha so płačka wostajić,
Budže ju bóh tón knez štrafować.

12. Bóh tón knez holičku štrafował,
Zo bó ta holička jedyn štom.

13. Dopołnja bje bjeła, čerwena,
Popołnju ničo hač zeleny keŕk.