Ta ćma, ta ćma tak wulka je
1. ›Ta ćma, ta ćma tak wulka je,
›Mój luby nidže nej’.
›Što by mi ’šitko pomhało,
›Dy by tu runje był.‹
2. ›Haj khwilku by me lubo mjeł,
›Za1 tsećoh’ nerodžu.
›Za to će prošu, luby mój,
›Nezabydž jenož me.‹
3. »Zabydu tebe, holečo,
»Mi winy nedawaj.
»Na to d’rimój być zmyslenaj,
»Zo młodych ljetach smój.«
4. »Zajacy skaču tam a sem,
»Te dyrbja tsylane być.
»Tak je tež runje z holcami,
»Te dyrbja lub’wane być.«
5. »Dyž wone stare budžeja,
»Nichtó wo ne nerodži.
»Towaŕš tón rekne towaršej:
»Beŕ ty, ja nerodžu.«
6. »Bohatu ženja penezy,
»Khudu pak rjanosćje.«
›Jelizo młodoh’ neskrydnu,
›Wo druhoh’ nerodžu.‹
1 drje mylnje město ›Ja‹