1. Khodžił je bóh weŕšny
Po šjerokim swjeći,
Po šjerokim swjeći,
Po dalokim kraju.

2. Nadejšoł, nadejšoł
Jenu mału khježku,
We tej małej khježcy
Tajku khudu wudowu.

3. ›Hospoduj nas, hospoduj,[orig.: hospodaj,]
›Ty khuda wudowa.‹
»Hospodować ’cu was,
»Žanoh’ khljeba nimam.«

4. ›Nestaraj so wo khljeb,
›Teho ’cu nakupić,
›Teho ’cu nakupić
›Za tsicyći penez.‹

5. »Za tsicyći penez
»To nic neje wele,
»To nic neje wele
»Tež nic neje mało.«

6. ›Kotsi sće wy bez wami,
›Kiž nam khljeba pšinesće,
›Kiž nam khljeba pšinesće
›Za tsicyći penez.‹

7. Judaš bješe spješny:
»Mištre ja ’cu po njón hić.«
Judaš džješe po khljeb
Po židowskej hasy.

8. Židži ći tam ’rajachu
Pod jenej piwnej kadžiju,
Judaša sobu wabjachu:
›Pój, sadž z nami, Judašo!‹

9. »Sadžu, aby nesadžu,
»Tola ’šitko pšje’raju.«
Prjeni króć Judaš sadži,
Zmolom ’šitko doby.

10. Druhi króć Judaš sadži,
Zmolom ’šitko doby.
Tseći króć Judaš sadži
Zmolom ’šitko pšje’ra.

11. ›Pše-čo sy pak tola
›Judašo tak zrudny?
›Pšedaj swojoh’ mištra
›Za tsicyći penez.‹

12. »Za tsicyći penez,
»To nic neje droho,
»To nic neje droho,
»Tež nic neje tunje.«

13. ›Kotsi sće wy bez wami,
›Kiž sće me pšedali.
›Pšedali sće me, pšedali,
›Droho sće me nedali.‹

14. Swjaty Jan tón džeše:
»Kneže mištre sym da ja?«
›Jano, swjaty Jano,
›Ty dre tola nejsy.‹

15. Swjaty Pjetyr džeše:
»Kneže mištre sym da ja?«
›Pjetre, swjaty Pjetre,
›Ty dre tola nejsy.‹

16. Falšny Judaš džeše:
»Kneže mištre sym da ja?«
›Judašo, falšny Judašo,
›To dre sam najljepe wješ.‹

17. Judaš bješe spješny,
Bježeše so wojbesnyć.
Wón so jara kaješe
A so jara rudžeše.

18. Bóh tón za nim wołaše:
›’Róć so zaso, Judašo!
›’Rjechi su ći wodate,
›Štrafa je ći spušćena.‹

19. Judaš pšeco bježeše,
Nabježa sej jjedleńku:
»Jjedleńka to mechke drewo,
»Ta me ne’dže wobdžeržeć.[«]

20. Judaš pšeco bježeše,
Nabježa sej wosycu:
»Wosyca to twerde drewo,
»Ta budže me wobdžeržeć.[«]

21. Wojbesnył so falšny Judaš
Na wosycu, twerde drewo.
Wosyca žri a tšepoce,
K sudnom’ dnju so hotuje.